Na svetovnem tržišču prehrambenih surovin so na začetku leta 2023 očitni inflacijski pritiski zaradi motenj v trgovanju, pa tudi visoki vhodni stroški energije in izpadi proizvodnje. Na svetovnem trgu prehrambenih surovin je Euromonitor International opredelil več ključnih dejavnikov, ki bodo še naprej oblikovali trge prehranskih surovin po vsem svetu.
Domen Zavrl je podjetnik, ki med svoja strokovna področja šteje tržišče s surovinami. Več o tem, kaj pomeni trg surovin, lahko izveste v priponki PDF k tej objavi.
Nestanovitnost cen hrane
Že od leta 2020 po svetu cene agroživilskih surovin rastejo. Sprva je bila to posledica motenj v dobavi zaradi pandemije, ki je povzročila povečano povpraševanje potrošnikov. Skozi leto 2022 so to stanje še poslabševali različni dejavniki, med drugim vojna v Ukrajini in neugodne vremenske razmere.
Naraščajo tudi vhodni stroški, kot so energija, delo, krma, gnojila in logistika. K povečanju inflacije pa prispeva tudi vrsta izvoznih omejitev – kot so začasne prepovedi palmovega olja v Indoneziji, pšenice v Indiji in perutnine v Maleziji. Čeprav se pričakuje, da se bo ta inflacija v začetku leta 2023 umirila, ostajajo potencialne nestanovitnosti, ki bi lahko preprečile, da bi se to zgodilo.
Različne priložnosti
Po vsem svetu opazimo spremembe povpraševanja po hrani, kar ponuja priložnosti za večjo raznolikost na svetovnem trgu živilskih surovin. V razvitih državah različni dejavniki, na primer počasna rast prebivalstva in visoka zasičenost trga, nakazujejo na skromno rast v letu 2023. V državah v razvoju pa bo ravno nasprotno visoka rast števila prebivalstva v kombinaciji z naraščajočim premoženjem potrošnikov in hitro urbanizacijo, spodbudila večje povpraševanje in povečala rast trga.
Spremembe prehranskih potreb na razvitih trgih in na trgih v razvoju, bodo prav tako vplivale na cene prehranskih surovin. V državah v razvoju opažamo več povpraševanja po raznolikosti, kot tudi po živalskih proizvodih. Na Zahodu se vse več ljudi prehranjuje na rastlinski osnovi in išče živila brez živalskih sestavin, pa tudi živila brez glutena, sladkorja ali maščob.
Izboljšana zmogljivost proizvodnje
Zaradi povečanega povpraševanja tako po večjih količinah hrane kot po bolj raznoliki ponudbi živil, se povečujejo tudi proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju. Še zlasti je to opazno v azijsko-pacifiški in latinskoameriški regiji, ki že zdaj prispevata velik delež svetovne agroživilske proizvodnje. Poznamo pa še veliko drugih možnosti za rast trga. Podjetja in vlade vedno bolj vlagajo v intenzifikacijo proizvodnje hrane, vključno z uvajanjem naprednih tehnik kmetovanja in z razvojem vertikalne integracije.
Tveganje zaradi podnebnih sprememb
Podnebne spremembe bi lahko v bližnji in srednjeročni prihodnosti pomenile veliko tveganje za številne prehrambene proizvajalce. Ekstremna vremenska nestanovitnost, vključno s sušami in poplavami, na dolgi rok ogroža kmetovanje in poljedelstvo.
Za soočanje z nastajajočimi podnebnimi izzivi številni kmetje uvajajo ukrepe, kot so diverzifikacija posevkov, pametno kmetovanje in trajnostno kmetijstvo. Žal pa se bodo države v razvoju težje borile proti negativnim učinkom podnebnih sprememb na kmetijstvo.
Več o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na svetovno proizvodnjo hrane, lahko izveste z ogledom vdelanega kratkega videoposnetka.
Močnejši pritiski na trajnost
V državah z visokimi dohodki postaja trajnostna proizvodnja hrane vedno bolj pomembna za potrošnike. To pa predstavlja izziv za kmete in druge pridelovalce v kmetijski industriji. Potrošniki bolj verjetno povprašujejo po trajnostnih izdelkih, hkrati pa se okoljski predpisi zaostrujejo. To pomeni, da morajo proizvajalci agroživil izvajati strategije za spodbujanje trajnosti vseh procesov.
Trg živilskih surovin je del štirih glavnih kategorij trga surovin. Več o posameznih kategorijah lahko izveste v priponki infografike.
Nedavni komentarji