1.0Domen Zavrlhttps://www.domenzavrl.com/sl/Domen Zavrlhttps://www.domenzavrl.com/sl/author/admin/rich600338<blockquote class="wp-embedded-content" data-secret="8RMlQn7jyJ"><a href="https://www.domenzavrl.com/sl/kaj-so-makroekonomski-dejavniki/">KAJ SO MAKROEKONOMSKI DEJAVNIKI</a></blockquote><iframe sandbox="allow-scripts" security="restricted" src="https://www.domenzavrl.com/sl/kaj-so-makroekonomski-dejavniki/embed/#?secret=8RMlQn7jyJ" width="600" height="338" title="“KAJ SO MAKROEKONOMSKI DEJAVNIKI” — Domen Zavrl" data-secret="8RMlQn7jyJ" frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" class="wp-embedded-content"></iframe><script type="text/javascript"> /* <![CDATA[ */ /*! This file is auto-generated */ !function(d,l){"use strict";l.querySelector&&d.addEventListener&&"undefined"!=typeof URL&&(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&&!/[^a-zA-Z0-9]/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret="'+t.secret+'"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret="'+t.secret+'"]'),c=new RegExp("^https?:$","i"),i=0;i<o.length;i++)o[i].style.display="none";for(i=0;i<a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&&(s.removeAttribute("style"),"height"===t.message?(1e3<(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r<200&&(r=200),s.height=r):"link"===t.message&&(r=new URL(s.getAttribute("src")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&&n.host===r.host&&l.activeElement===s&&(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener("message",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener("DOMContentLoaded",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll("iframe.wp-embedded-content"),r=0;r<s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute("data-secret"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+="#?secret="+t,e.setAttribute("data-secret",t)),e.contentWindow.postMessage({message:"ready",secret:t},"*")},!1)))}(window,document); /* ]]> */ </script> https://www.domenzavrl.com/wp-content/uploads/2021/08/Makroekonomski-Dejavniki.jpg1000577Makroekonomija je ekonomska veda, ki preučuje gospodarstvo kot celoto. Njeno nasprotje je z mikroekonomija, ki se bolj ukvarja z ekonomijo posameznika in obravnava dejavnike, ki vplivajo na njegove odločitve. Vaš družinski proračun in njegovo upravljanje je mikroekonomija. S proračunom držav in skupnosti se ukvarjajo makroekonomisti.  Makroekonomski dejavniki so monetarna politika države, inflacija, bruto domači proizvod (BDP), nacionalni dohodek in stopnja brezposelnosti. Vplivajo na stanje gospodarstva in gibanje kazalnikov, ki nam izrišejo splošno zdravje gospodarstva. Rezultate analiz gospodarske uspešnosti spremljajo podjetja in potrošniki, ti dejavniki pa so lahko pozitivni ali negativni.  Pozitivni makroekonomski dejavniki spodbujajo gospodarsko stabilnost in rast v državi ali skupnosti. Če znižanje cene povzroči večje povpraševanje po določenem blagu ali storitvi, je to pozitiven makroekonomski dejavnik. Z naraščanjem povpraševanja po izdelkih in storitvah bodo domači in tuji ponudniki izdelkov imeli dobiček od višjih prihodkov.  Nasprotno lahko negativni makroekonomski dejavniki ogrozijo nacionalno ali celo svetovno gospodarstvo. Zaskrbljenost zaradi politične negotovosti, ki jo povzroči lokalen ali razsežnejši konflikt, bo zelo verjetno poslabšala gospodarske razmere zaradi prerazporeditve virov, škode na premoženju in morebitnih žrtev med prebivalstvom. Negativni makroekonomski dejavniki so naravne nesreče, orkani, potresi, poplave ali požari, pa tudi svetovna zdravstvena pandemija, kakršna je trenutna kriza zaradi virusa Covid-19.  Nekatere gospodarske spremembe niso niti pozitivne, niti negativne. Nadzor trgovine med državami in ukinitev trgovinskega embarga imata svoje negativne ali pozitivne posledice, odvisno od stališča presojevalca.  POMEN MAKROEKONOMSKIH DEJAVNIKOV  Makroekonomska analiza se zlasti osredotoča na BDP, brezposelnost in inflacijo. BDP je skupna količina blaga in storitev, ki jih država proizvede. Makroekonomisti običajno navajajo realni BDP, ki upošteva inflacijo, redkeje pa navajajo nominalni BDP, ki govori le o spremembah cen. Nominalni BDP z inflacijo raste, zato ni nujno kazalec rasti proizvodnje.  Stopnja brezposelnosti pove makroekonomistom, koliko razpoložljive delovne sile si ne more najti zaposlitve. V obdobju rasti gospodarstva in BDP, je stopnja brezposelnosti običajno nizka. Rast BDP sledi povečani proizvodnji, ki zahteva več delovne sile. Zato je v takih obdobjih lažje najti zaposlitev.  Tretji pomemben makroekonomski dejavnik je stopnja inflacije ali stopnja rasti cen. Inflacijo običajno merimo s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin CPI in deflatorja BDP. Indeks CPI nam pove trenutno ceno izbrane košarice blaga in storitev, ki se vseskozi posodablja. Deflator BDP je razmerje med nominalnim BDP in realnim BDP. Če je nominalni BDP višji od realnega, lahko domnevamo, da cene blaga in storitev rastejo.   ANALIZA IN NAPOVEDI ZA GOSPODARSTVO  Makroekonomisti poskušajo s trendi makroekonomskih dejavnikov napovedovati gospodarske razmere, da bi potrošnikom, podjetjem in vladam pomagali pri pravih odločitvah. Poskušajo napovedati stopnjo brezposlenosti, gibanje inflacije in drugih dejavnikov. Analize vplivajo na odločitve držav, podjetij in posameznikov. Državljani želijo vedeti, če kako težko bo najti zaposlitev in kakšne bodo prihodnje cene blaga in storitev na trgu. Podjetja predvsem zanima, če bo trg nagradil njihovo širitev proizvodnje in če bodo imeli potrošniki dovolj denarja za nakup izdelkov, da se ti ne bodo kopičili na trgovskih policah. Pomemben je zlasti razpoložljivi dohodek potrošnika, to je znesek, ki mu ostane za porabo in naložbe po plačanih davkih. Več o tem preberite na blogu, ki […]