Že od 90 let prejšnjega stoletja poslušamo, kako pomembno je “vseživljenjsko učenje”. Pa zares razumemo, za kaj gre? Učeča se družba je izobraževalna filozofija, ki izobrazbo in znanje promovira kot ključno za gospodarski razvoj države. Izobrazba je več kot le formalno znanje, pridobljeno v izobraževalnih ustanovah. Učiti se moramo vsak dan in učenje mora nujno potekati tudi neformalno, zunaj izobraževalnih ustanov. Ker se moramo dobesedno učiti vse življenje.
Idealna učeča se družba razmišlja sistemsko in sodeluje, da presega sebičnost in konflikte. Stalno je prisotna želja po novem znanju, izpopolnjevanju, mojstrstvu. Uči se iz svojih in drugih napak ter izkušenj. Usmerjena je v prihodnost, spodbujanje, vizije, ustvarjalnost.
DRUŽBA SE SPREMINJA
Leta 1973 je Donald Schön (1930–1997), filozof in profesor na MIT, razvil idejo, da so spremembe v družbi naša stalnica in da so veliko pogostejše kot pa obdobja stabilnosti. Zato je v uspešni družbi potrebno neprestano učenje. Robert Maynard Hutchins (1899–1977), ameriški izobraževalni filozof, gre še korak dlje in pravi, da spričo nenehnih sprememb od izobraževalnih ustanov ni mogoče pričakovati, da bi tem spremembam učinkovito sledile, kaj šele, da bi jih pravilno predvidele in ovrednotile.
Danes je jasno, da je učeča se družba odgovor na globalizacijo. Sodobne in uspešne države so vse bolj odvisne od delavcev z odličnim znanjem in vse manj od tradicionalne industrije, ki se že desetletja seli v države v razvoju. Učenje in izobraževanje sta bistvenega pomena za razvoj, pravičnost, okolje in za izkoreninjenje revščine, katere posledica je terorizem.
Učeča se družba je podlaga za vseživljenjsko učenje, ki z modrostjo, izkušnjami in učinkovitim prenosom znanja prispeva znanje nazaj v učne procese družbe.
FORMALNO ALI NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Ta spoznanja logično sprožajo razprave o pomenu tradicionalnih izobraževalnih ustanov v družbi prihodnosti. Nekateri zagovorniki poudarjajo, da se učenje začne prav v formalnem izobraževanju, kamor v rosnih letih vstopi vsak posameznik. Spet drugi trdijo, da bi morale biti tradicionalne izobraževalne ustanove drugotnega pomena. V podjetju Cisco na primer verjamejo, da do vseživljenjskega učenja ne bomo prišli z gradnjo novih šol in univerz, zato so koncept vseživljenjskega učenja implementirali v poslovanje podjetja. Na drugi strani sveta je septembra 2010 novoizvoljena avstralska premierka Julia Gillard v svojem kabinetu ukinila položaj tradicionalnega „ministra za šolstvo“ in celoten resor visokega šolstva prenesla na ministrstvo za delo, kar so obsodile vodilne avstralske univerze, saj naj bi spodkopavala osrednjo vlogo visokega šolstva.
ODPRTE UNIVERZE
Eden izmed odličnih praks učeče se družbe so tako imenovane odprte univerze po Evropi, ZDA in drugod v svetu, v katerih lahko že danes ob obveznem učnem programu študentje izbirajo med dodatnimi predmeti, znanje pa lahko iščejo tudi po internetu. Očitno nasprotje tradicionalnih univerzam je fleksibilnost modela, ko poleg osvojenega obveznega znanja študent postane mojster na področju, ki ga še posebno zanima in bo zato na svojem področju uspešnejši. Drug primer dobre prakse je Kitajska. V izobraževanje so investirali 4% BDP, uvedli javno zasebno partnerstvo, globalno izboljšali položaj svojih univerz, izboljšali izobraževanje v ruralnem okolju, razvili neformalne izobraževalne ustanove za vseživljenjsko učenje, učenje na daljavo, reformirali nacionalna preverjanja znanja in digitalizirali učne procese. Koncept vseživljenjskega učenja v učeči se družbi omogoča izobraževanje v kateremkoli življenjskem obdobju ne glede na formalno stopnjo izobrazbe in je osrednjega pomena za konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na znanju.
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE V SLOVENIJI
Tudi v Sloveniji smo sprejeli koncept vseživljenjskega učenja kot osnovno načelo sodobnega izobraževanja. Že od leta 2010 je oblikovan program “Strategija vseživljenjskega učenja”, ki se uporablja v Sloveniji kot del izobraževanja in usposabljanja. Več o temi si lahko preberete na blogu, ki ga piše Domen Zavrl, mednarodni finančni strokovnjak, ki z zanimanjem spremlja napredek učeče se družbe in se strinja, da je vseživljenjsko učenje temelj za razcvet gospodarstva.
Nedavni komentarji