Makroekonomija je veja ekonomije, ki se osredotoča na gospodarstvo kot celoto. Ključna področja, ki jih proučujejo makroekonomisti, so inflacija, brezposelnost in nacionalna proizvodnja.

Makroekonomija proučuje vedenje vlad, podjetij, trga in potrošnikov oziroma širokim slojem prebivalstva. Nasprotje je mikroekonomija, ki proučuje akcije in učinke posameznika. Več o mikroekonomiji lahko izveste v PDF priponki k tej objavi.

Domen Zavrl je doktoriral iz uporabne makroekonomije na univerzi v Celovcu in ga zanima ekonomija kot celota. Makroekonomski dejavniki so vplivni dogodki, ki lahko vplivajo na nacionalna ali regionalna gospodarstva in so lahko naravni, fiskalni ali geopolitični.

Sledenje merilom ekonomske uspešnosti

Tisti, ki se ukvarjajo s področjem makroekonomije, sledijo različnim merilom gospodarske uspešnosti preko različnih dejavnikov, kot so bruto domači proizvod, inflacija, stopnja brezposelnosti, denarna politika in nacionalni dohodek. Ti dejavniki lahko močno vplivajo na smer katere koli ekonomije. Makroekonomisti ne sledijo zgolj tem podatkom, temveč tudi ugotavljajo korelacijo med temi dejavniki. Posledično pripravljajo uporabne informacije za vlade, države, podjetja in posamezne potrošnike. Vzorce je mogoče identificirati in uporabiti za napovedovanje prihodnjih gospodarskih rezultatov.

Nekatera druga primarna področja ekonomskih raziskav so podrobno opisana v dodani infografiki.

Pozitivni, negativni in nevtralni makroekonomski dejavniki

Makroekonomske dejavnike lahko definiramo kot pozitivne, negativne ali nevtralne, in sicer glede na učinek ali potencialni učinek, ki ga imajo na gospodarstva.

Pozitivni makroekonomski dejavniki so tisti, ki vodijo v gospodarsko rast in blaginjo, tako v svetovnem merilu kot v okviru naroda ali skupine narodov. Primer pozitivnega makroekonomskega dejavnika bi bilo znižanje cen goriva v določeni državi. Ker imajo potrošniki zdaj večji razpoložljivi dohodek, lahko kupijo več blaga in storitev. To povečano povpraševanje v maloprodaji ima učinek valovanja – dobavitelji v državi in na mednarodni ravni bodo imeli povečane prihodke in dobičke, kar lahko posledično zviša cene delnic.

Negativni makroekonomski dejavniki so tisti, ki lahko ogrozijo nacionalna ali mednarodna gospodarstva. Eden izmed največjih negativnih makroekonomskih dejavnikov, ki so se pojavili v zadnjih letih, je bila svetovna pandemija, ki je sprožila zapore gospodarstev, posledično ovirane dobave, ogromne vladne porabe in množično brezposelnost. Kasneje pa je povzročila še hitro rast inflacije. Naravne nesreče, strah pred politično nestabilnostjo in globoke fiskalne krize, kot je bila svetovna finančna kriza leta 2008, so primeri negativnih makroekonomskih dejavnikov. Posledice takšnih dogodkov se razširijo daleč naokoli in so lahko dolgotrajne.

Nevtralni makroekonomski dejavniki so tisti, ki sami po sebi nimajo pozitivnih ali negativnih posledic. Pozitivni ali negativni učinki teh dejavnikov so odvisni od vrste in namena ukrepa, učinki pa so lahko različni na različna gospodarstva. Primer bi bil uveljavitev ali preklic trgovinskega embarga – sprožili bi veliko učinkov, ki bi lahko imeli pozitivne ali negativne rezultate, odvisno od tega, na kateri strani embarga je opazovano gospodarstvo.

Pomen makroekonomskih raziskav

Preučevanje makroekonomskih dejavnikov je bistven del odločanj na visoki ravni in lahko vpliva na gospodarstva v širšem merilu. Prepoznavanje trendov makroekonomskih dejavnikov olajša napovedovanje vzorcev, to pa posledično omogoča vladam, državam in podjetjem sprejemanje bolj informiranih odločitev. Makroekonomske raziskave lahko koristijo tudi posameznikom, saj jih je mogoče uporabiti za napovedovanje prihodnje stopnje brezposelnosti ali gospodarske blaginje.

Kratka video priloga prikazuje nekaj primerov uporabe makroekonomije v realnem svetu.