Ekonomija je veda, ki se v grobem deli na makroekonomijo in mikroekonomijo. Širša slika, makroekonomija, se osredotoča na gibanje nacionalnega ali regionalnega gospodarstva kot celote, preučuje gibanje cen blaga in storitev in gibanje stopnje brezposelnosti. Podrobnejšo sliko pa nam izrisuje mikroekonomija, ki preučuje gospodarske odločitve, ki jih sprejemajo posamezniki ali podjetja. Mikroekonomija analizira in pojasnjuje, kako se posamezniki in podjetja odzivajo na gospodarske in finančne spodbude in kako učinkovito razporejajo omejena sredstva. Makroekonomski dejavniki običajno za investitorje na trgu ne igrajo zelo pomembne vloge. Strategija investiranja na tržišču se bolj osredotoča na ekonomijo posameznih podjetij in ne na širše gospodarsko okolje. Vendar pa bo evropski zeleni dogovor to zagotovo spremenil, menijo strokovnjaki na področju investicij. Stefan Gries kot vodja portfelja pri podjetju BlackRock Greater Europe Investment Trust meni, da evropski zeleni dogovor ustvarja potencialno dobre priložnosti na evropskih trgih. To pomeni, da makroekonomski dejavniki kljub vsemu lahko ustvarijo ugodno okolje za nekatere gospodarske panoge in podjetja ter jim omogočajo dolgoročno in stabilno rast.
EVROPSKI ZELENI DOGOVOR
Prihodnost sveta in Evrope je še kako odvisna od zdravja našega planeta, tega se vse bolj zavedamo. Na sodobne izzive, ki jih zastavlja globalno spreminjajoče se podnebje, se moramo odzivati čim prej in brezkompromisno. Skupnost držav EU se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo močno zmanjšala izpuste toplogrednih emisij do leta 2030. Da bi dosegli ta cilj, bo potrebno preoblikovanje evropske družbe in gospodarstva na kar najbolj gospodaren in socialno pravičen način. V ta namen je v naslednjem desetletju iz evropskih sredstev za boj proti podnebnim spremembam predvidenih za okoli 1000 milijard EUR.
Evropska komisija je določila štiri kratkoročne prednostne naloge za zeleno oživitev: uvajanje obnovljivih virov energije, učinkovito prenovo infrastrukture in objektov, zeleno mobilnost in zagon gospodarstva na bazi vodika. Za podjetja, ki se ukvarjajo s temi področji, bi morala kombinacija podpore vlade, finančnih virov in ugodnih predpisov, ustvariti spodbudno okolje za rast.
Cilji prenove vključujejo spopadanje z energetsko revščino, izboljšanje javnih stavb za izobraževanje, zdravstvo in javne storitve ter razogljičenje sistemov za ogrevanje in hlajenje. Za zeleno mobilnost je nujna pospešena elektrifikacija vozil. Ta bo prinesla posledice v celotni dobavni verigi avtomobilske industrije, saj električna vozila za izdelavo porabijo približno 5 do 6 krat večjo količino polprevodnikov. Že sedaj je jasno, da bodo številna podjetja pomembni upravičenci evropskih sredstev, čeprav na trgu tega zaenkrat še ni zaznati.
DOMAČE ZNANJE IN PROIZVODNJA
Evropa intenzivno razmišlja tudi o selitvi kritične infrastrukture in proizvodnje pomembnih komponent bližje stari celini. Pandemija je neusmiljeno razkrila nevarnost zanašanja na azijske dobavne verige, še zlasti na tako pomembnih področjih, kot je izdelava in dobava elektronskih delov. Politika je vendarle prepoznala potrebo po domači proizvodnji in strokovnem znanju.
MAKROEKONOMIJA VČASIH JE POMEMBNA
Dekarbonizacija Evrope bo vsekakor imela tudi negativne posledice. Med žrtvami bodo zagotovo velika avtomobilska podjetja, ki bodo morala vložiti milijarde v prehod na električne avtomobile. Vsi ti trendi nam pomagajo pri odločitvi, v katere panoge in podjetja bo pametno v prihodnje investirati. In v katere ne. Evropski zeleni dogovor bo omogočil, da bo makroekonomija pomembna za dolgoročno uspešnost investiranja, saj prinaša nekaj dobrih priložnosti. Vlagatelji vedo, da pretekla uspešnost ni zanesljiv pokazatelj trenutnih ali prihodnjih rezultatov in ne sme biti edini dejavnik, ki ga upoštevamo pri strategiji za investiranje. Paziti moramo na ceno in ne iščimo le področij, ki bodo rasla, ampak tudi tista, kjer bi rast pričakovali in je podjetje trenutno morda podcenjeno. Občasno lahko tudi izredni zunanji dejavniki spremenijo obete za določene sektorje in podjetja. Če vas ta tema zanima, še naprej redno berite blog, ki ga piše Domen Zavrl, dvojni doktor ekonomije z bogatimi izkušnjami na mednarodnih trgih surovin.
Nedavni komentarji