Ogljične kredite lahko kupijo podjetja (običajno od vlad), saj jim dovoljujejo izpust določene količine emisij ogljika v okviru svojega poslovanja. En ogljični kredit običajno pokriva eno tono emisij CO2. Če želijo, lahko podjetja presežne ogljične kredite prodajo drugim podjetjem.
Trgi ogljika vlagateljem in podjetjem ponujajo platformo za trgovanje z ogljičnimi izravnavami in ogljičnimi krediti. Novi trgi so potencialno koristni za okolje, ustvarijo pa tudi nove finančne priložnosti.
Koliko trgov z ogljikom deluje?
Po vsem svetu je približno 30 trgov z ogljikom, ki so skladni s predpisi. Še precej več je prostovoljskih trgov. Certificirane ustanavljajo vlade za urejanje, trgovanje in dobavo ogljičnih kreditov, medtem ko se na preostalih trguje z ogljičnimi krediti prostovoljno. Leta 2021 so bili po podatkih TheCityUK s predpisi skladni trgi ogljika ocenjeni na osupljivih 850 milijard dolarjev. Za več informacij o trgih ogljika si oglejte vdelani PDF.
Kakšna je razlika med ogljičnimi krediti in ogljičnimi izravnavami?
Ogljični kredit in ogljični izravnalni ukrep sta dva različna mehanizma. Prvi je namenjen zmanjšanju količine emisij toplogrednih plinov, drugi pa spodbuja odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja. Po uporabi so ‘upokojeni‘ in jih ni mogoče ponovno uporabiti.
Ogljični krediti kot surovina
Kogar ta sektor zanima – eden od njih je je Domen Zavrl – razume, da so ogljični krediti kot vrsta blaga prevej nenavadni. Njihovo natančno vrednost je težko oceniti (in lahko po nakupu niha) in niso fizično premoženje. Vendar pa so tudi ogljični krediti, tako kot fizično premoženje, potrošni in zahtevajo preverjanje, nadzor kakovosti in vodenje projektov. Poleg tega so izjemno iskani s strani nekaterih največjih svetovnih podjetij.
Naložbe v ogljik pridobivajo na veljavi
Podjetja, ki se ukvarjajo z emisijami ogljika, postajajo vse bolj privlačna za vlagatelje. To je posledica splošnega svetovnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Trgovanje z emisijami ogljika je trenutno ključni mehanizem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za številna podjetja pa je vlaganje v ogljične kredite ključni element njihovih finančnih in trajnostnih strategij.
Da bi se podjetja lahko orientirala na trgu ogljika, bi morala razmisliti o varovanju pred cenovnimi tveganji. To lahko storijo z uporabo orodij za upravljanje tveganj, kot so opcije, zamenjave in terminske pogodbe, da bi ublažili morebitno nestanovitnost cen. Podjetja bi morala skrbno premisliti tudi o likvidnosti trga, izpostavljenosti tveganju in kreditni kakovosti, da bi optimizirala finančne koristi in zagotovila, da so njihove naložbe skladne s splošnimi cilji ESG za zmanjšanje regulativne izpostavljenosti in krepijo svoje zaveze k trajnosti.
Nedavni komentarji