Izraza inflacija in deflacija sta bolj ali manj poznana tudi tistim, ki so v ekonomskem znanju manj podkovani. Gre za smer gibanja cen. Deflacija označuje splošen padec cen v gospodarstvu, medtem ko z inflacijo označujemo tisto obdobje, v katerem cene naraščajo. Ne gre za zvišanje ali znižanje cen posameznih izdelkov ali storitev. O inflaciji govorimo šele takrat, ko pride do splošnega zvišanja cen izdelkov in storitev v gospodarstvu. Posledično lahko za vsak naš evro kupimo manj, zato vrednost denarja realno pada. Nasprotje inflacije je deflacija, ki opisuje splošen padec cen blaga in storitev. Deflacijo povzročajo predvsem spremembe v ponudbi in povpraševanju in kaže na ohlajanje gospodarske rasti. Običajno se pojavi v času gospodarske negotovosti, ko je povpraševanje po blagu in storitvah nižje, hkrati pa v teh obdobjih beležimo višjo stopnjo brezposelnosti. V času deflacije se lahko obveznice dobro odrežejo. Več vlagateljev se odloči za kakovostna sredstva, ki obljubljajo varnejšo naložbo. Hkrati pa lahko negativno vpliva na borzo. Padec cen, kot tudi padec ponudbe in povpraševanja, prizadane dobičkonosnost podjetij in povzroči povzročilo padec vrednosti delnic. Za spopadanje z deflacijo centralna banka uporablja ekspanzivno denarno politiko, znižuje obrestne mere in povečuje ponudbo denarja za gospodarstvo. To poveča povpraševanje po blagu in storitvah. Nižje obrestne mere pomenijo povečanje kupne moči potrošnikov. Večja poraba vodi v inflacijo cen in večjega povpraševanje po blagu in storitvah. Končno višje cene vodijo do višjih dobičkov za podjetja.
Stopnjo deflacije in inflacije lahko izračunamo z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin CPI, ki meri spremembe cene košarice blaga in storitev. Druga možnost določitve inflacije je deflator bruto domačega proizvoda BDP.
KAJ JE DEZINFLACIJA
Dezinflacije ne smemo enačiti z deflacijo, saj gre za popolnoma drugačen ekonomski trend. Dezinflacija se nanaša na stopnjo spremembe inflacije in pomeni začasno upočasnitev tempa rasti cen, zato zaznamuje obdobja, ko stopnja inflacije pada, pa vendarle še ostaja pozitivna. Zdrava količina dezinflacije preprečuje pregrevanje gospodarstva, saj predstavlja njegovo krčenje. Med ekonomskimi strokovnjaki ne velja za težavo, saj cene dejansko ne padajo, zato se v zdravih gospodarskih časih obravnava kot normalen pojav. Dezinflacija predvsem koristi tistim, ki so nagnjeni k varčevanju. Težave se lahko nakazujejo šele takrat, ko stopnja inflacije pade na minimum, kot se je zgodilo leta 2015. Temu lahko sledi deflacija in negativen vpliv na gospodarstvo. Če deflacijo prikažemo kot negativno stopnjo rasti cen v odstotkih, dezinflacijo prikažemo kot spremembo stopnje inflacije. Cene se v obdobjih dezinflacije ne znižujejo, zato ne predstavlja upočasnitve gospodarstva.
KAJ POVZROČA DEZINFLACIJO
Dezinflacijo lahko povzroči več dejavnikov, kot so zmanjšana ponudba denarja, spremembe državne porabe, potrošnja in naložbe podjetij. Tudi recesija ali krčenje v poslovnem ciklu lahko povzročita dezinflacijo. Lahko je posledica zaostrovanja denarne politike centralne banke. Vlada morda občasno nekaj svojih vrednostnih papirjev in zmanjša ponudbo denarja. Če bi se centralna banka odločila za uvedbo strožje denarne politike in bi vlada začela razprodajati nekatere od svojih vrednostnih papirjev, bi to lahko zmanjšalo ponudbo denarja v gospodarstvu in povzročilo dezinflacijski učinek. Če se podjetja odločijo, da ne bodo zvišala cen v želji po pridobitvi večjega tržnega deleža, lahko to vodi do dezinflacije. Padec cen lahko povzroči tudi večja produktivnost pri poslovanju podjetja. Če podjetje v svojem proizvodnem procesu uporablja naprednejšo tehnologijo, postane učinkovitejše in na ta način zmanjša svoje proizvodne stroške. Ti prihranki se potem izražajo pri nižjih cenah za potrošnike. Dober primer so mobilni telefoni, ki so danes del vsakdanjega življenja. Cene mobilnih telefonov so se od osemdesetih let prejšnjega stoletja močno znižale zaradi tehnološkega napredka. To je omogočilo hitro povečanje ponudbe in povpraševanje po mobilnih telefonih. Več zanimivi temi preberite na blogu, ki ga piše Domen Zavrl, doktor ekonomije in izkušen mednarodni strokovnjak za makroekonomijo.
Nedavni komentarji