Makroekonomija opisuje splošno uspešnost gospodarstva in upošteva dejavnike, kot so inflacija, spremembe gospodarske proizvodnje, devizne in obrestne mere ter plačilno bilanco. Socialna pravičnost, zmanjševanje revščine in trajnostna rast se lahko zgodijo le, če se vodi zdrava fiskalna in monetarna politika.
Obdobje hitrih globalnih sprememb
Spremembe v porazdelitvi bogastva, demografiji, podnebju in tehnologiji, povzročajo tudi velike globalne spremembe. Neenakomerna gospodarska rast pa povzroča škodo okolju. Dodatno so številni izzivi, kot so rekordna stopnja razseljenosti, finančni vpliv pandemije, izčrpavanje virov zaradi degradacije okolja in konflikti, ogrozili nedavne dosežke.
Države v razvoju morajo sprejemati ukrepe za spopad s številnimi osnovnimi izzivi, da bi spodbudile gospodarsko rast, ki mora biti hkrati trajnostna in vključujoča. Med te izzive štejemo tudi neučinkovito javno porabo, mednarodno nekonkurenčnost, nizko raven produktivnosti in pomanjkanje zadostne gospodarske odpornosti. Te razmere še poslabšujejo neustrezna mobilizacija domačih virov, naraščajoče ravni dolga, nevarnost podnebnih sprememb in negotovo trgovinsko okolje.
Makroekonomija: Strategije
Pomembno je, da je gospodarska rast trajnostna in v korist vseh. Svetovna banka trenutno sodeluje s svojimi partnerji in strankami pri ustvarjanju makroekonomskih politik, ki spodbujajo vključujočo in trajnostno rast ter naslavljajo izzive, ki bi lahko ogrozili gospodarsko stabilnost, kamor štejemo tudi podnebne spremembe.
Ključno prednostno področje je fiskalna politika, ki je ključni do napredka trajnostnih usmeritev odhodkov, prihodkov in načina obvladovanja fiskalnih tveganj. Poudarek naj bo na določanju virov financiranja in fiskalnega prostora ter izboljšanju upravljanja javnih izdatkov.
Makroekonomski strokovnjaki, kot je Domen Zavrl, razumejo, da bi se boljši davčni sistemi lahko izkazali za pomembno, a trenutno slabo izkoriščeno orodje, za podporo podnebju in zdravju, spodbujanje zmanjševanja revščine in pospeševanje drugih pomembnih vladnih ciljev.
Podpiranje vključujoče in trajnostne rasti
Vlade iz več kot 20 držav so aprila 2019 združile moči in oblikovale koalicijo finančnih ministrov za podnebne ukrepe. Danes je več kot 70 finančnih ministrov podpisalo tudi Helsinška načela, ki podpirajo učinkovito določanje cen ogljika in vključevanje vidikov podnebnih sprememb v makroekonomsko politiko, proračun, fiskalno načrtovanje, upravljanje javnih naložb in javna naročila.
Svetovna banka podpira države pri oblikovanju in izvajanju gospodarskih reform, katerih cilj je krepitev makroekonomske stabilnosti. Primeri tega vključujejo pomoč pri strukturnih reformah, oblikovanje fiskalnih, dolžniških in prihodkovnih strategij ter odpravo morebitnih stranpoti, ki bi lahko povzročile nevzdržno ravnovesje finančnega sektorja in plačilnih pozicij.
Fiskalni nadzor
Fiskalni nadzor usklajuje Svetovna banka v okviru pobude za odlog servisiranja dolga. To vključuje sodelovanje z MDS pri razvoju navodil, okvirov, nadzora kakovosti in poročil G-20 ter usklajevanje spremljanja na ravni države. Makrofinančni pregled (MFR), ki se pripravi dvakrat letno, obvešča osebje in vodstvo o pomembnih dogodkih na makroekonomskem področju, kar jim omogoča, da prilagodijo strateške prednostne naloge in naravo sodelovanja s strankami za doseganje najboljših socialno-ekonomskih rezultatov.
Izboljšanje politik in upravljanja z javnimi izdatki
Svetovna banka pripravlja pregled javnih izdatkov za številne svoje stranke, države. Ti pregledi omogočajo povratne informacije o operativni in alokacijski učinkovitosti programov javnih izdatkov držav in pomoč pri njihovi splošni fiskalni disciplini. Program BOOST deluje v več kot 80 državah in daje na voljo mikrofiskalne podatke, ki prej niso bili dosegljivi v primerljivih, uporabnih in dostopnih formatih.
Nedavni komentarji